KULTURNO TURISTIČNO
DRUŠTVO DOBRNIČ
Dobrnič 9, 8211 DOBRNIČ
ktd-dobrnic@volja.net
ZANIMIVOSTI
Ste vedeli, da imamo v Dobrniški dolini človeške ribice?
Med čiščenjem izvira Žiberščice v Stranjah so jih našli kar 16. Na srečo je delavec na bagru ribice pravočasno opazil, nakar je hitro stekla akcija. O najdi je bil takoj obveščen Zavod za varstvo narave iz Novega mesta, na mesto najdbe pa je prihitel Andrej Hudoklin, strokovnjak s tega zavoda.
"Dobrniška" človeška ribica (Proteus anguinus) Foto: J.A., Dolenjski list
Ta je o najdbi dejal: "Lokacije človeške ribice na tem koncu so zelo redke, ker je tu že meja med kraškim in nekraškim svetom." Hudoklin je pohvalil pravilno ravnanje najditeljev, ker so človeške ribice in njihov življenjski prostor takoj zaščitili.
Več o človeški ribici in njenih značilnostih si lahko preberete na: http://www.fgg.uni-lj.si/izh/izh1/0_Dokumenti/Projekti/proteus/index_si.htm
Pa še to:
Leta 1922 je Slovenija zaščitila človeško ribico in vse jamske živali, v letu 1982 pa je bila človeška ribica uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, s katerimi je strogo prepovedano trgovati.
Ste vedeli, da imamo v Dobrniški dolini tudi jezero?
No, ne vedno, kadar pa je, jih imamo celo več. Takrat imamo tudi rečico, saj se ob obilnejšem deževju zberejo vode iz Žibrščice in drugih virov ter napolnijo kraške uvale ter "graben", ki je bil skopan na začetku prejšnjega stoletja in je speljan od Žibrščice do jame Mišnica pri Vrbovcu. Žal so v zadnjih letih marsikje naš "graben" že zasuli, zato so poplave ob redkih priložnostih še večje. Kljub nekaterim predvidevanjem, da so se vodni tokovi v Dobrniški dolini ustavili, nas narava vedno znova preseneča. Tako je bilo tudi letos okrog 1. aprila, ko je bilo močnejše deževje, in so bile poplave prav takšne, kot se jih spominjamo iz preteklosti. Voda torej ni šala, četudi se pojavi okrog 1. aprila, prav tako ni šala naslednja zgodba, ki jo je objavil Dolenjski list. Ob tem si seveda lahko vsakdo misli svoje:).
http://www.dolenjskilist.si/2009/04/05/13860/reportaze/zgodbe/Z_gliserjem_po_Dobrniskem_jezeru/
DOBRNIŠKO
PODZEMLJE
V KS Dobrnič že kar nekaj let skupina nadobudnih fantov iz
Železnega raziskuje podzemni kraški svet, ki ga je oblikovala
moč vode. Fantje so dolgo raziskovali na lastno pest. Kmalu so
na pobudo Tomaža Bukovca pristopili k Jamarskemu klubu Novo
mesto, kjer so pridobili nova znanja o raziskovanju, kartiranju
in varnosti v jamah. Okoli 30 jam in brezen je na območju
dobrniške doline in vsaka je biser zase, pravijo jamarji.
Pogosto se morajo do najlepših predelov jam prebijati skozi ozke
luknje. A kot pravi Primož Peternež, vodja skupine, se vsaka
prelita kaplja potu izplača, saj so poplačani s prečudovitimi
skulpturami (kapniki, zavesami, ponvicami) iz kalcijevega
karbonata, ki jih je izoblikovala narava. Prav presenetljivo je,
da le nekaj centimetrov velika luknjica na površju pogosto
skriva pod površjem dvorane velike kot dvodružinske hiše,
navdušeno pripoveduje Franci Zupančič. Njegov brat Toni Zupančič
opozarja vse nadobudne raziskovalce, da se v jame nikoli ne
podajajo sami in brez primerne opreme. V podzemnem svetu vlada
trda tema, ki se ji pridružujejo spolzka tla, jezera vode in
brezna, zato je primerna oprema nujna in obvezna. Fantje vabijo
vse, ki jih zanima raziskovanje kraškega podzemlja, da se jim
pridružijo v okviru Jamarskega kluba Novo mesto, ki nudi tudi
vso potrebno izobrazbo preden se spustite med kapnike.
Foto: Primož Peternež
© KTD Dobrnič 2007