DRUŠTVO DOBRNIČ
Dobrnič 9, 8211 DOBRNIČ
ktd-dobrnic@volja.net
TURIZEM
Dobrniška dolina in sam Dobrnič vam ponujajo kar nekaj ogleda vrednih turističnih zanimivosti. Mednje sodijo predvsem:
Spominska soba 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze
Krak evropske pešpoti E7 - Pot Mare Rupene
Dobrniška dolina z vinorodnimi območji v Šmavru in Liscu
Baragova rojstna hiša s spominskima sobama v Mali vasi
Jurjeva domačija - muzej na prostem na Občinah
Župnijska cerkev Sv. Jurija se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1296. V začetku srednjega veka je Dobrnič postal središče pražupnije, ki je poleg dobrniške obsegala še okoliške župnije Žužemberk, Šmihel pri Žužemberku, Sela-Šumberk in Ajdovec. Leta 1399 je bila pražupnija pridružena Stiškemu samostanu. Prva cerkev je leta 1718 pogorela. Sedanjo baročno cerkev so začeli graditi leta 1777 po načrtih iz krogov arhitekta Leopolda Hoferja, bogoslužnemu namenu pa je bila predana leta 1785. Glavni oltar iz 19. stoletja je posvečen farnemu zavetniku sv. Juriju, stranska oltarja v plitvih kapelah pa sv. Antonu Padovanskemu in Žalostni Materi Božji.
Pri starem krstnem kamnu sta bila krščena misijonarski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga (1797-1868) in pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (roj. l.1920 na Grmadi pri Trebnjem, + 2007). V cerkvi je doprsni kip škofa Barage, delo akademskega kiparja Alojzija Progarja, rojenega v bližnji Mirni Peči. Križev pot je delo slikarja Simona Ogrina iz leta 1885, v cerkvi pa najdemo tudi platno Antona Postla. Spovednici sta narejeni po načrtih velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, železna vrata pri Baragovem krstnem kamnu po načrtih arhitekta Valentinčiča, vetrolovna vrata pa po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika. Orgle iz leta 1968 imajo 21 registrov, načrt za orgelsko omaro pa je delo arhitektke Erne Tomšič, ki je bila ena od Plečnikovih asistentk. Cerkvene klopi so delo mizarja Jožeta Petka iz Dobrniča. Dobrniška župnija ima tudi osem podružničnih cerkva.
Poleg župnijske cerkve je v župniji še 9 zanimivih podružničnih cerkva.
Informacije: Župnijski urad Dobrnič, Tel.: 07/3465 083
SPOMINSKA SOBA 1. KONGRESA SLOVENSKE PROTIFAŠISTIČNE ŽENSKE ZVEZE
Spominska soba v Kulturnem domu v Dobrniču približa obiskovalkam in obiskovalcem podobo težkega časa, v katerem je potekal kongres - edinstven v takratni Evropi. Pomembno spodbujevalno in povezovalno vlogo je v narodno osvobodilnem boju v Sloveniji odigrala Slovenska protifašistična ženska zveza, katere ustanovni kongres je potekal v Dobrniču sredi hude vojne vihre. Kongres, ki ga je pozdravil tudi predstavnik anglo-ameriške vojaške misije major William Jones, je zasedal od sobote 16. oktobra zvečer do (okoli) tretje ure zjutraj v ponedeljek 18. oktobra 1943 v Kulturnem domu. Delegatke za kongres so bile izvoljene v vseh delih Slovenije ter v vseh vojaških enotah, v katerih so delovale ženske.
Informacije: Kulturno turistično društvo Dobrnič, ktd-dobrnic@volja.net
KRAK EVROPSKE PEŠPOTI E7 - POT MARE RUPENE
Pot Mare Rupene je bila zasnovana v letu 2003 na pobudo Društva Dobrnič, ob podpori Občine Trebnje, KS Dobrnič in Kulturno turističnega društva Dobrnič in velikem angažiranju pripravljalnega odbora, kot trajen spomin na l. 2003 umrlo Maro Rupena (rojeno l. 1918 v Mirni Peči), delegatko prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze in na kongresu izvoljene prve sekretarke te organizacije ter kot na neumorno aktivistko za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja, posebej manj razvitih območij Dolenjske. Po njeni zaslugi je bil prav na območju KS Dobrnič izpeljan odmeven FAO projekt za razvoj kmetijstva in podeželja (1985-1988).
Pot poteka od Dolenjskih Toplic preko Globodola in Šmavra do Dobrniča (okrog 22 km oz. 7 ur zmerne hoje) in z druge strani iz Žužemberka preko Lisca do Dobrniča (12 km oz. 4 ure zmerne hoje). Izhodišče v Dolenjskih Toplicah je na Zdraviliškem trgu (pred hoteloma), v Žužemberku pa na trgu pred gradom. Pot je markirana, zloženko s karto poti si lahko natisnete tukaj.
Zloženka Pot Mare Rupene opis poti karta poti
Informacije: Kulturno turistično društvo Dobrnič, ktd-dobrnic@volja.net
- Zapisi o poti:
- http://www.dol-list.si/si/default.asp?clanek=277&stevilka=2823
- http://www.eupoti.com/forum-pohodi/viewtopic.php?p=179#179
Krožna pot, dolga 18 kilometrov, se začne pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja v Trebnjem, nadaljuje mimo gradu Trebnje, skozi Baragovo rojstno Malo vas, kjer si lahko v malem gradiču, kjer je bil Baraga rojen, ogledate tudi spominski sobi. Pot se nadaljuje skozi Knežjo vas do Dobrniča, kjer je bil škof Baraga krščen v cerkvi sv. Jurija. V cerkvi je Baragov krstni kamen, pri katerem je bil krščen tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar ter doprsni kip škofa Barage. Na poti sta omembe vredni še Jurjeva domačija, zasebni muzej na prostem v vasi Občine, in obeležje 15. poldnevnika nad Vrhtrebnjem. Konec junija (zadnjo soboto v juniju) poteka po poti v okviru Baragovih dni, spominskih dni občine Trebnje, organiziran pohod.
Brošura s podrobnejšo predstavitvijo Baragove poti je na voljo v TIC Trebnje. Informacije: Kulturno društvo Trebnje, Tel: 07/30-45-739, 031/346981 ivanka.viscek@guest.arnes.si
Dobrnič (242 m n.v.) je največji kraj v Dobrniški kotlini, za katero so poleg dobrniškega polja značilne številne kraške jame, vrtače in uvale. Kotlino z vseh strani obdajajo hribi: Trebnji vrh (581 m), Gorenji vrh (482 m), Ostri vrh (519 m), Lisec (565 m), Vavpški hrib (386 m) in Kozjak (457 m), odpira pa se v treh smereh, kjer tečejo tudi glavne prometne poti proti Trebnjem, Žužemberku in Mirni Peči. V ravninskem delu so plodne njivske površine, na prisojnih legah Lisca in Šmavra vinogradi, okoliške hribe pa povečini pokriva gozd.
Območje Dobrniča je bilo zgodaj poseljeno, o čemer pričajo halštatske gomile pri Dobrniču, Revi ter Dobravi, zlasti pa sledovi utrjenega gradišča Cvinger nad vasjo Korita. Prve gomile so izkopali že leta 1884. Najstarejšo najdbo predstavlja igla z gobasto glavico, najdene pa so bile še fibule, nakit, čelade in ostanki sulic ter izdelki iz keramike. Najdbe danes hranita Narodni muzej v Ljubljani in Naravoslovni muzej na Dunaju. O naselitvi v rimski dobi govore rimski grobovi v Gorenjem Kamenju in Koritih, najdbe rimskih novcev v Dobrniču in na Cvingerju ter rimska cesta, ki je vodila iz Trebnjega skozi Dobrnič v Žužemberk.
Današnja naselja znotraj krajevne skupnosti Dobrnič so verjetno nastala na osnovah prejšnjih, njihova imena pa najbrž izvirajo iz imen ustanoviteljev. Tako naj bi bil Dobrnič poimenovan po ustanovitelju Doberniku, v pisnih virih pa se kraj prvič omenja leta 1136. Vas naj bi takrat obsegala 10 lesenih hiš s cerkvijo, leta 1718 pa naj bi v celoti pogorela. V naselju je ohranjenih več primerkov značilne podeželske arhitekture: hiš, podov, kašč in kozolcev. Zaokrožen trg v starem jedru Dobrniča obdaja nekaj ohranjenih starejših hiš, med katerimi so najbolj zanimive Kalanova hiša s tlorisom črke L, Bognarjeva hiša (je tudi rojstna hiša skladatelja Koporca) ter župnišče. Na griču Marnice nad Dobrničem je spominsko obeležje na množičnem grobu padlih partizanov, na pokopališču za cerkvijo pa stojita ločena spomenika padlim partizanom in žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Pred kulturnim domom stoji spomenik padlemu heroju Jožetu Slaku-Silvu. Med zanimivostmi v neposredni okolici Dobrniča velja omeniti pestro in razgibano krajino, ostanke gradu Kozjek, na katerega se nanaša istoimenska Jurčičeva povest, ter številne naravne in kulturne znamenitosti.
Na območju krajevne skupnosti Dobrnič, ki obsega 16 vasi, je po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 v 239 gospodinjstvih živelo 787 prebivalcev, kar je le 42 več kot leta 1991 in skoraj polovica manj kot leta 1869 (1182 preb.). Odseljevanju so tako kot v drugih manj razvitih območjih slovenskega podeželja botrovali boljši življenjski pogoji zunaj domačega kraja. V obdobju 1991-2002 se je odseljevanje zaustavilo predvsem zaradi izboljšanja življenjskih pogojev in infrastrukture ter dnevnih delovnih migracij pretežno v Trebnje, Novo mesto in Ljubljano. Ker je Dobrniška kotlina z dobrniškim poljem izrazito kmetijsko območje, se večina gospodinjstev poklicno ali ob zaposlitvi ukvarja s kmetovanjem. Prevladujeta reja govedi in pridelava mleka, prisojne lege Šmavra in Lisca pa so posejane z vinogradi in zidanicami pretežno ljubiteljskih vinogradnikov.
Informacije: Kulturno turistično društvo Dobrnič, ktd-dobrnic@volja.net
BARAGOVA ROJSTNA HIŠA V MALI VASI
V nadstropju kmečkega dvorca, ki spominja na malo graščino, sta dve spominski sobi. Prva predstavlja kmečko izbo z originalnim pohištvom iz časa njegovega življenja, v drugi pa je predstavljeno življenje in delo ter predmeti tega velikega misijonarskega škofa, ki so povezani z njegovim misijonarskim delovanjem med Indijanci na sedanjem prostoru Kanade in ZDA.
Informacije: Domačija Lah, Tel: 07/34-65-163, 040/645-230
Na Jurjevi domačiji, manjšem muzeju na prostem, ki predstavlja kulturno-etnološki spomenik, je na ogled kmečka arhitektura, značilna za te kraje v 18. stoletju, hkrati je to živi muzej, kjer vam upraviteljica domačije, etnologinja Alenka Lamovšek lahko pričara pravo vzdušje kmečkega doma, z vonjem po pravkar pečenem kruhu iz krušne peči oziroma predstavi druge etnološke značilnosti. Občasno so na domačiji tudi razstave. Jurjeva domačija, ki jo je občina Trebnje lepo obnovila obsega pritlično, deloma zidano, deloma leseno stanovanjsko hišo s črno kuhinjo, kamro in štibelcem (manjšo spalnico), svinjak, kaščo, pod (skedenj) in vodnjak. Dobro je ohranjena tudi notranja oprema hiše.
Informacije: oskrbnica Alenka Lamovšek, univ. dipol. etn. in kult. antr. alenka.lamovsek@gmail.com, GSM 041 890 909
© KTD Dobrnič 2007